Če pokojnik ne zapusti oporoke, njegovo premoženje dedujejo zakoniti dediči. Če pa v oporoki niso omenjeni, lahko dedujejo kot nujni dediči, vendar v tem primeru dobijo manjši delež.

Če umrli ni napisal oporoke, njegovo premoženje dedujejo njegovi sorodniki, zakonec ali zunajzakonski partner (izjeme so pri istospolnih partnerjih, ki pri zakonitem dedovanju zaenkrat dedujejo le na skupnem premoženju).

Brez oporoke gre premoženje zakonitim dedičem
Zakon deli te dediče v tri dedne razrede:

1. Prvi dedni razred:
To so pokojnikovi potomci (tudi posvojenci), zakonec ali zunajzakonski partner. Te osebe dedujejo v enakih deležih. Če je morda kateri od pokojnikovih otrok umrl, dedujejo njegovi otroci tisti delež, ki bi pripadel njemu – to imenujemo vstopna pravica.

2. Drugi dedni razred:
To so starši, zakonec ali zunajzakonski partner pokojnika. Če slednji nima živih potomcev (ali ti ne morejo dedovati), zakonec ali zunajzakonski partner dedujeta po pravilih drugega dednega razreda. Partner dobi eno polovico premoženja, starša pa drugo polovico (vsak eno četrtino). Če eden od staršev ne deduje, njegov delež pripade njegovim otrokom (torej bratom in sestram zapustnika, če teh ni, pa njihovim otrokom).

3. Tretji dedni razred
Če ne morejo dedovati dediči prvega in drugega razreda, zapuščina pripade starim staršem pokojnika tako po materini kot očetovi strani – vsakemu četrtina zapuščine. Če kateri od babic ali dedkov ne more dedovati, pripade njegov delež njegovim otrokom (tetam in stricem zapustnika).

Nujni dediči dobijo manj premoženja
V primeru, da je zapustnik napisal oporoko, premoženje pa zapustil drugim in ne zakonitim dedičem, zakon predvideva status nujnih dedičev. Nujni dediči so tisti, ki bi dedovali, če oporoke ne bi bilo. Pokojnikovim potomcem, njegovim posvojencem ali njihovim potomcem pripada v tem primeru polovica vrednosti premoženja, ki bi ga podedovali, če ne bi bilo oporoke.
Če pokojnik nima potomcev ali zakonca, so do nujnega deleža upravičeni njegovi starši. Pokojnikovim starim staršem (babicam in dedkom) ter sestram in bratom pripada nujni delež le, če nimajo sredstev za preživetje in so nezmožni za delo. Njihov nujni delež znaša tretjino deleža, ki bi ga vsak od njih dobil po zakonitem dednem redu.
Nujni dedič ni upravičen do nujnega dednega deleža samo v primeru, če je dedno nevreden ali če mu zapustnik nujni delež odvzame oziroma ga razdedini, za kar pa morajo obstajati utemeljeni razlogi.

Povezani članki:
Kako napisati oporoko, da bo obveljava vaša poslednja volja
Različne vrste oporok vas bodo različno stale

Komentarji

!joomlacomment 4.0 Copyright (C) 2009 Compojoom.com . All rights reserved."