Namesto gradnje hiše je bolje, če parcelo proda, z izkupičkom pa kupi stanovanje v Celju, preostanek kupnine in dosedanje prihranke pa naloži tako, da bo v pokoju imel podobne prihodke kot zdaj.

Simon Prepadnik, finančni svetovalec
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

PROFIL:
Moški srednjih let (43 let), živi sam v najetem stanovanju, ima novejši avto in 21.000 evrov prihrankov (v delnicah,obveznicah in vzajemnih skladih 15.000 evrov, v bančnih depozitih 6.000 evrov). Mesečno ima okoli 1.200 evrov prihodkov, plačuje najemnino za stanovanje v Celju v višini 230 evrov, stroški odplačila posojila pa znašajo 95 evrov (še 3 leta). Ker ima veliko gradbeno parcelo pri Rogaški Slatini (vrednost okoli 75.000 evrov), se odloča med nakupom lastnega stanovanja ali gradnjo hiše. Želi tudi poskrbeti za dodatno pokojnino.

OCENA IN NASVET:
Glede na samski stan sem predvidel, da potrebuje enosobno stanovanje. V Celju, kjer je povprečna cena kvadratnega metra okoli 1.300 evrov/m2 (po podatkih GURS za 2. kvartal 2009), bi za enosobno stanovanje s kvadraturo 45m2 in parkirnim prostorom odštel približno 67.000 evrov. Ta vrednost je nižja od vrednosti parcele v Rogaški Slatini, zato predlagam, da v primeru, če se ne namerava seliti iz Celja, proda parcelo in kupi stanovanje.

Poveča naj prihranke in jih naloži za dodatno pokojnino
Razlika med ceno parcele in stanovanja znaša 8.000 evrov. Če tega zneska ne bo potrošil za nakup opreme v novem stanovanju ali kakšne druge nakupe, predlagam, da jih naloži skupaj z ostalimi prihranki v delnice in vzajemne sklade. Tako se naložbe povečajo na 23.000 evrov. Ker ima do upokojitve še predvidoma 22 let, naj bodo te naložbe namenjene za dodatno pokojnino.

Nekaj let pred upokojitvijo v bolj varne naložbe
Priporočam, da najprej prihranke vloži v srednje tvegane naložbe (v delnice blue chip podjetij in mešane vzajemne sklade). Približno 5 let pred upokojitvijo (zasleduje naj ugodno obdobje, ko so delniški trgi obdobju rasti) pa naj sredstva premakne v bolj varne naložbe (obveznice, denarne sklade, depozite, ipd.). S tem se bo izognil tveganju izgube sredstev pred upokojitvijo.
Če bi prihranke v višini 23.000 evrov nalagal 20 let po 8-odstotni letni donosnosti, bi v dveh desetletjih prihranil približno 107.000 evrov. Pri tem ni upoštevano plačilo kapitalskega dobička ob morebitnih menjavah naložb.

foto:123rf

Pričakovana življenjska doba za moške v Sloveniji je 75 let. Ob tej predpostavki bo pričakovana renta iz privarčevanih sredstev znašala 1.078 evrov mesečno (sedanja vrednost denarja). To velja v primeru, da se bo črpala tudi glavnica in da so sredstva naložena v naložbah s 4-odstotno letno donosnostjo.

Renta bi pokrila primanjkljaj med pokojnino in plačo
Za pokojnino iz 1. pokojninskega stebra je zaradi napovedanih sprememb v pokojninski zakonodaji zelo težko oceniti višino pokojnine, ki jo bo prejemal naš bralec. Če predpostavim, da bo pokojnina znašala vsaj polovico zneska trenutne plače, to za našega bralca pomeni okoli 600 evrov mesečno.
Tako bi skupaj z dodatno pokojnino, ki si jo bo ustvaril z nalaganjem prihrankov, njegovi mesečni prihodki čez 22 let znašali okoli 1.678 evrov – pri tem ni upoštevano znižanje vrednosti zaradi inflacije. Če upoštevamo znižanje zaradi inflacije, pa bodo njegovi prihodki znašali približno med 1.100 in 1.200 evrov mesečno. To je približno enako sedanjim prihodkom iz naslova plače.
Pri izračunu je upoštevanih več predpostavk (pričakovana življenjska doba, davčna zakonodaja, višina pokojnine iz 1. pokojninskega stebra, starost ob upokojitvi, pričakovana donosnost glede na vrsto naložb, višina pričakovane inflacije), zato je izračun zelo približen.