Andreja Koritnik Žafran

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

PROFIL:

Mlad zakonski par brez otrok, podnajemnika v Mariboru, za najemnino plačujeta 280 evrov mesečno. Oba sta zaposlena, skupaj zaslužita neto 2.130 evrov, imata avto srednjega cenovnega razreda, star 3 leta. V bančnem depozitu imata 18.300 evrov prihrankov (iz petletne NSVS, ki se je iztekla letos avgusta). Od staršev sta dobila gradbeno parcelo izven Maribora v vrednosti okoli 40.000 evrov. Cilj: nakup stanovanja ali gradnja hiše, povečanje družine.

OCENA IN NASVET:
Pri pregledu analize finančnega in naložbenega stanja konkretnega primera ugotavljam, da je potrebno narediti celoten finančni načrt, ki bo vključeval tako osnovno socialno varnost, kakor tudi investicijski program.

Najprej skrb za socialno varnost
Par naj najprej poskrbi za osnovno socialno varnost. Trenutno sta še brez otrok, zato zavarovanje za primer smrtni ni nujno potrebno, vendar pa je tudi v njunem primeru dobrodošlo. Pomembno pa je skleniti nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti – s tem bi si v primeru škodnega dogodka zagotovila nadomestna finančna sredstva za izpad tekočega prihodka. V primeru invalidnosti namreč pride do drastičnega porasta stroškov (za zdravljenje, nego, nakup različnih pripomočkov), hkrati pa predvsem pri mladih ljudeh povzroči izpad dobršnega dela prihodkov. Z ustreznim nezgodnim zavarovanjem za primer invalidnosti si par lahko zagotovi osnovno socialno varnost in s tem približno enak ali vsaj podoben življenjski slog še naprej.

Zavarovanje naj bo tudi varčevanje za pokojnino
Oba naj torej skleneta zavarovanje za invalidnost in smrt. Glede na njune prihodke - navedeni so v skupnem znesku, zato sklepam, da zaslužita vsak polovico zneska -, predlagam, da skeneta naložbeno zavarovanje z nezgodnim delom v višini okoli 100 evrov mesečnega plačila. Tako bi poskrbela za zavarovanje, dodatno pa bi se del premije nalagal za varčevanje za potrebe dodatne pokojnine.

foto:123rf

Dodatno vlaganje še v vzajemni sklad
Dodatno predlagam, da za varno starost vsak od njiju vlaga v en vzajemni sklad in sicer delniški. Oba naj odpreta trajne naloge za mesečno nakazovanje v izbrani sklad še dodatnih 50 eur. S tem bosta bistveno povečala svoje dolgoročne prihranke in si tako ustvarila dodaten kapital za rento v času upokojitve. Hkrati pa si z varčevanjem direktno v vzajemne sklade zagotovita likvidnost sredstev, kar za naložbeno zavarovalno polico ne drži – običajno je ni možno odkupiti vsaj tri leta po sklenitvi zavarovanja.

Mesečno 300 evrov za varnost in starost
Ob povprečnem letnem donosu 8 odstotkov bi v 30 letih s 50 eur mesečno privarčevala vsak 70.000 eur. Seveda tu ni upoštevana stopnja inflacije, zato je treba znesek v začetni višini 50 evrov letno prilagajati stopnji inflacije, da se ohranja realna kupna moč denarja.

S takšnim naložbenim programom bi par lahko dokaj dobro poskrbel za svojo starost in tudi za primer izrednih izpadov prihodkov zaradi poškodb. Skrb za varnost in zavarovanje bi ju mesečno stala 300 evrov mesečno ( 100 evrov za naložbeno zavarovanje in 50 eur varčevanje direktno v sklad po osebi).

Dodatna zadolžitev za lastništvo nad nepremičnino
Najemnina znaša nekaj več kot 10% skupnih prihodkov. Ker sta lastnika parcele, bi bilo v njunem primeru smotrno razmišljati o lastniškem domu. Znesek najemnine bi lahko spremenila v del zneska za odplačevanje dolgoročnega stanovanjskega posojila – mesečna anuiteta bo sicer višja od zneska najemnine, vendar bosta z odplačilom posojila postala lastnika nepremičnine, kar se v primeru plačevanja najemnine ne bo zgodilo.

Prodaja parcele in nakup stanovanja
Zakonca imata dve možnosti. Prva je, da prodata parcelo in dobljeno kupnino skupaj s prihranki namenita za nakup stanovanja. Skupen znesek kapitala bi v tem primeru znašal nekje od 55.000 do 60.000 eur, odvisno od tega koliko bi iztržila za parcelo. V Mariboru bi za takšen znesek dobila manjše stanovanje (seveda je cena odvisna od lokacije).

Lahko se odločita tudi za nakup večjega stanovanja, s tem da za manjkajoči znesek cene stanovanja najameta posojilo. Tudi z dodatnim stanovanjskim posojilom njun družinski proračun ne bi bil preveč obremenjen in njuna zadolženost ne bi bila (pre)velika.

Gradnja hiše bo vsaj v začetku večji zalogaj
Večji zalogaj bi predstavljala gradnja hiše, saj bi morala najeti posojilo, hkrati pa v obdobju gradnje plačevati najemnino. Zaradi krize so sicer cene materiala za gradnjo ugodne, prav tako cene izvajalcev.

Preureditev portfelja v času najemništva
Če pa bosta zakonca odločitev o nakupu stanovanja ali gradnji hiše preložila na prihodnost, bi bilo smotrno preurediti portfelj že obstoječih prihrankov. Glede na to, da sta mlada investitorja, si lahko privoščita višjo stopnjo tveganja, saj si tako na daljše obdobje lahko obetata višje donose.

Glede na trenutne razmere na kapitalskih trgih in relativno nizke nivoje delniških tečajev predlagam, da bančne depozite preneseta na delniške trge. Lahko se odločita za direkten nakup delnic, če bosta sama aktivno spremljala dogajanje na trgu, ali pa pristop k delniškim vzajemim skladom, kjer je potrebno manj aktivno spremljanje dogajanja.

Del prihrankov naj ohranita v depozitih
Preneseta naj približno od 60 do 80% (odvisno od tega ali sta pripravljena več ali manj tvegati) obstoječih prihrankov, preostanek pa ohranita v obliki bančnega depozita. Manjši del te vsote lahko namenita nakupu plemenitih kovin (zlato ali srebro), ker so se takšne naložbe dolgoročno izkazale kot ohranjevalci vrednosti.

Ne vse prihranke v isti vzajemni sklad
Tekoče presežke naj par vlaga neposredno v izbrani delniški slad, najbolje ne v istega kot sta ga izbrala za pokojninsko varčevanje, saj tako poskrbita za razpršitev naložb in s tem posledično manjše tveganja.
Možnosti za ureditev finančne konstrukcije zakonskega para je več, končno odločitev morata sprejeti sama glede na svoj odnos do tveganja, pripravljenosti varčevanja ali zadolževanja, strategija pa je odvisna tudi od odločitve kdaj bosta povečala družino.

POŠLJITE SVOJE VPRAŠANJE