|
S preudarnim vlaganjem si zakonca lahko po upokojitvi zagotovita enak standard kot ga že imata, ob morebitnih višjih stroških za prenovo hiše pa lahko prodata vikend.
Blaž Zalar, premoženjski svetovalec, lastnik podjetja Nasvet
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
PROFIL:
Zakonski par srednjih let (ona 43 let, on 47), imata dva otroka - prvi je srednješolec (16 let), drugi pa študent (21). Imajo hišo v Novem mestu (približna vrednost okoli 180.000 evrov). Poleg tega imajo še vikend (okoli 45.000 evrov) in avtomobil srednjega razreda. Ona je gospodinja, mož hodi v službo. Prihodki znašajo 1.400 evrov mesečno. Imata 23.000 evrov prihrankov. Starejši otrok študira v Ljubljani, ima štipendijo, starše stane mesečno še 150 evrov. Zakonca bi lahko mesečno varčevala 250 evrov. Njuni cilji: šolanje drugega otroka in skrb za lastno pokojnino.
OCENA IN NASVET: Predpostavimo, da se plača do upokojitve ne bo spreminjala, da se bo mož upokojil pri 63 letih ter da bi lahko s privarčevanimi sredstvi ohranila približno enake prihodke. Predpostavimo tudi, da bodo stroški za šolanje otrok drugega otroka enaki kot za prvega. Prvi otrok bi praviloma moral končati študij najkasneje do svojega 25 leta, takrat pa bi študirati začel drugi otrok. Tako bi financiranje po 150 evrov mesečno trajalo še 9 let.
Predpostavke: upad pokojnin in 3-odstotna inflacija Izračuni Inštituta za ekonomska raziskovanja (projekcija iz leta 2007) kažejo nadaljnje zniževanje razmerja med plačo in pokojnino. Do leta 2030 naj bi delež upadel na približno 56 odstotkov povprečne plače. Če upoštevamo projekcije, bo dohodek para po upokojitvi padel vsaj za 40 odstotkov sedanje plače. To pomeni, da bosta mesečno imela le 840 evrov. Za ohranitev sedanjega stanja bi mesečno potrebovala še 560 evrov dodatnih prihodkov, če pa predvidevamo, da bosta ob moževi upokojitvi prenehala varčevati, pa bosta dodatno potrebovala še 310 evrov. Predpostavimo tudi, da so njune nepremičnine stare vsaj 15 let. Morala bosta ustvariti poseben sklad za vzdrževanje hiše za kasnejše adaptacije (strehe, vodovodne instalacije, ipd). Pri vseh izračunih, ki so navedeni v nadaljevanju, je upoštevana 3-odstotna inflacija, vstopni stroški pa niso upoštevani.
Pravilno zastavljen cilj, prihrankov pa premalo Zastavila sta si pravilne cilje, saj bo njuna generacija glede na projekcije imela bistveno nižjo pokojnino od sedanje. Zato mora imeti prizadevanje za dosego dodatne rente iz naslova lastnega varčevanja, najvišjo prioriteto. Glede na njuno starost, dobo varčevanja ter premoženja v nepremičninah je smiselno, da sredstva naložita na kapitalski trg. Poleg tega je delež privarčevanih sredstev na celotno premoženje relativno majhen, zato bi bilo smiselno naložbe razpršiti v zmerni portflej za dobo od 5 do 7 let. Predvidena povprečna donosnost takega portfelja bi bila okoli 7 odstotkov letno. Seveda pa velja opozorilo, da naj se pred vsakim investiranjem posvetujeta z borznim posrednikom ali svetovalcem.

|
Primer Zakonca bi lahko vložila privarčevana sredstva v višini 23.000 evrov ter dodatnih 250 evrov mesečno v prihodnjih 7 letih tako:
- 30% v delnice blue chipov
- po 20% v obveznice in naložbe, kjer se pričakuje izplačilo dividend ali rast tečaja
- po 15% v depozite in špekulativne naložbe
Ob predpostavki 7-odstotnega povprečnega letnega donosa, bi lahko v tem času privarčevala glavnico v višini 54.000 evrov.
|
Pozneje v naložbe z nižjim tveganjem Predvidimo, da bo par v tem obdobju zamenjal avtomobil in za to potrošil 10.000 evrov. Ostalo jima bi 44.000 evrov. Po izteku 7-letnega obdobja morata začeti s postopnim preoblikovanjem portfelja v odvisnosti od delovanja kapitalskih trgov. Prihranke morata naložiti v portfelj z nižjim tveganjem – predvidevamo povprečno donosnost do 6 odstotkov letno. Če zakonca nista nagnjena k tveganju, morata v obeh primerih nameniti večji delež portfelja za obveznice, manj pa v špekulativne naložbe.

|
Primer Zakonca bi lahko po izteku 7-letnega obdobja vložila privarčevana sredstva v višini 44.000 evrov tako:
- po 25% v obveznice in naložbe, kjer se pričakuje izplačilo dividend ali visoka rast tečaja
- 25% v delnice blue chipov
- 5% v špekulativne naložbe
V tem primeru bi par v naslednjih 9 letih skupno privarčeval okoli 88.000 evrov glavnice.
|
Rentno izplačilo Po upokojitvi bi se lahko odločila za rentno izplačevanje oziroma konzervativni portfelj, iz katerega bi si mesečno lahko izplačevala naslednjih 15 let okoli 410 evrov. Tako bi skupni prihodki iz redne pokojnine ter rente znašali 1.250 evrov, kar bi zadostovalo za enak standard kot sedaj. Pravzaprav v dobi pokojnine ne bosta varčevala za pokojnino, torej zadostuje za enak standard že 1.150 evrov.
Zaradi prenove hiše morda prodaja vikenda Ko bo tudi drugi otrok zaključil šolanje, bo naslednjih 7 let na razpolago za varčevanje 150 evrov. Ta del se lahko nameni za bodoča vzdrževalna dela na hiši. Pri vlaganju v zmerni portfelj s povprečno 7-odstotno letno donosnostjo bi lahko pričakovala sredstva v višini 14.500 evrov, kar pa bo za resnejša popravila in adaptacije hiše premalo. Če upoštevamo, da se izpolnijo predpostavke, bi par na opisan način moral doseči enak standard v upokojitvi, kot ga ima sedaj. Pri tem jima ne bi bilo potrebno prodajati nepremičnin. V primeru, da so nepremičnine v slabšem stanju, pa bo za adaptacijo verjetno potrebna prodaja vikenda.
Nujno zavarovati edini vir preživljanja družine Poudariti je potrebno, da bi moral biti mož, ki je edini vir prihodkov družine, ustrezno zavarovan za primer nezgodne invalidnosti. Biti bi moral tudi življenjsko zavarovan (z upoštevanjem zavarovanja v primeru raznih bolezni). V nasprotnem primeru je v nevarnosti življenjski standard celotne družine, če bi očeta doletela kakšna nesreča.
|
OPOZORILO: Podane ocene in nasvete uporabljajte le kot pomoč pri svojem ravnanju. Avtorji nasvetov ne morejo biti odgovorni za morebitne izgube ali dobičke, saj so naložbe posledice vaših odločitev.
|
POŠLJITE SVOJE VPRAŠANJE
|