Zakonca imata premalo hitro unovčljivih naložb. Za boljšo pokojnino morata še dodatno varčevati, kasneje pa lahko razmislita tudi o selitvi na cenejšo lokacijo.

PROFIL:

Zakonski par (ona 52 let, on 58) živi sam, saj so otroci že samostojni. Imata lastniško stanovanje v Kopru (vrednost znaša okoli 190.000 evrov), 3 leta star avto srednjega razreda, delnice Krke v vrednosti 11.000 evrov in 2.500 evrov gotovine v bančnem depozitu. Njuni mesečni dohodki znašajo 1.650 evrov, še 2 leti bosta odplačevala 180 evrov mesečne anuitete. Želita prihraniti dodatek k pokojnini iz državne blagajne.

OCENA IN NASVET:

Glede na starost in cilj, si lahko privoščita na začetku še srednjo stopnjo tveganja, kasneje pa nizko. Cilj bo dosegljiv v odvisnosti od zahtevnosti njune potrošnje.
Nejasno je, koliko zakonca potrošita na mesec in koliko dodatno privarčujeta, a če sta zelo zapravljiva, jima bo standard z upokojitvijo padel.

Preužitek ali samostojno financiranje potreb
Zakonca lahko stanovanje "podarita" naprej v zameno za preužitek in si na ta način na stara leta zagotovita osnovno skrb ali pa prestrukturirata svoje premoženje in svoje potrebe financirata sama. Ob nespremenjenih okoliščinah ju čaka še najmanj 5 let dela, kar je primeren čas za prestrukturiranje njunega premoženja.
Slednje je slabo likvidno. Na splošno imata v sestavi premoženja premajhen delež gotovine, depozitov in obveznic – se pravi naložb s stalnim donosom, ki jih je možno razmeroma hitro unovčiti.

Po upokojitvi razmisliti o zamenjavi stanovanja
Prihodke ob upokojitvi si zakonca lahko povečata tudi s selitvijo na cenejšo lokacijo – ob tem bi morala pridobiti morata vsaj polovico vrednosti stanovanja. Novi dom lahko kupita ali tudi dolgoročno najameta. Razliko kupnine naj razdelita na tretjine in jih vložita v mešane, obvezniške sklade (glej vzajemni skladi)  in v različne depozite. Taka struktura sicer ne zagotavlja visokih donosov, ponuja pa razumno varnost.

Od delniških k obvezniškim skladom
Nadalje lahko kaj postorita, dokler še delata, predvsem naj dodatno varčujeta. Dokler imata pred sabo več kot 5 let dela ali vsaj več kot 3 leta, so primerni delniški vzajemni skladi, kasneje pa naj nalagata v mešane, po upokojitvi pa v obvezniške sklade. Starejša kot bosta, bolj likvidne in manj tvegane naj bodo njune naložbe oziroma celotno premoženje. V praksi bosta najpozneje ob upokojitvi morala svojo potrošnjo prilagoditi svojim možnostim.

Preveriti možnosti za doživljenjsko rento
Ker ljudje ne vemo, kako dolgo bomo živeli, naj se pozanimata pri zavarovalnicah o možnostih za doživljenjsko rento. Preverita naj koliko mesečne rente bi jima izplačevala zavarovalnica v zameno za privarčevani znesek. S prejemanjem doživljenjske rente bi vedela, koliko bi mesečno dobila in odpadlo bi tveganje, da bi potrošila vse svoje zaloge še za časa življenja.

Ne pozabiti na davke
Pri preužitku njun standard ne bi bil visok. Odvisna bi bila od druge pogodbene strani in njenega izpolnjevanja obveznosti. Predvsem pa bi težko odstopila od pogodbe, če sploh.
Pozorna morata biti na davke na obresti in na kapitalske dobičke pri prestrukturiranju naložb. Občasno bosta morala naložbe pregledati v luči konkretnih gospodarskih razmer oziroma spremenjene osebne situacije in jih temu prilagoditi.
Glede na dolžino naložbeno varčevalnega obdobja in pomembnost njune odločitve, naj vsekakor razmislita o obisku svetovalca in pogovoru o njuni situaciji.

POŠLJITE SVOJE VPRAŠANJE